Oksidacijska števila in poimenovanje
Popoln pregled zapisa za okside, hidrokside, kisline in soli — glede na oksidacijsko stanje.
Kolikokrat si se spraševal, ali je to železov(II) ali (III) oksid? Ravno za to je ta stran — en pregled celotnega zapisa z resničnimi primeri spojin.
Oksidi in hidroksidi (samostalnik + rimska številka)
Najpogostejši in najpopolnejši nabor — uporablja se pri oksidih (X₂Oᵧ) in hidroksidih (M(OH)ₙ). Številko izpustimo, kadar ima element le eno tipično oksidacijsko stanje.
| Oks. stanje | Zapis | Primer |
|---|---|---|
| I | brez številke (navadno) | natrijev oksid (Na₂O) |
| II | (II) | železov(II) oksid (FeO), kalcijev hidroksid (Ca(OH)₂) |
| III | (III) | železov(III) oksid (Fe₂O₃), aluminijev hidroksid (Al(OH)₃) |
| IV | (IV) | ogljikov(IV) oksid (CO₂), žveplov(IV) oksid (SO₂) |
| V | (V) | dušikov(V) oksid (N₂O₅) |
| VI | (VI) | žveplov(VI) oksid (SO₃), kromov(VI) oksid (CrO₃) |
| VII | (VII) | klorov(VII) oksid (Cl₂O₇) |
| VIII | (VIII) | osmijev(VIII) oksid (OsO₄) |
Kisline (pridevnik + rimska številka)
Kisikove kisline imajo rimsko številko oksidacijskega stanja centralnega elementa v oklepaju. Nekisikove kisline (H + nekovina) imajo pripono -ovodikova ali običajno ime, ne glede na oksidacijsko stanje.
| Oks. stanje | Zapis | Primer |
|---|---|---|
| nekisikova | -ovodikova | klorovodikova kislina (HCl), žveplovodikova kislina (H₂S) |
| III | (III) / dušikasta | dušikasta kislina (HNO₂) |
| IV | (IV) | ogljikova kislina (H₂CO₃), žveplova(IV) kislina (H₂SO₃) |
| V | (V) | dušikova(V) kislina (HNO₃), fosforjeva(V) kislina (H₃PO₄) |
| VI | (VI) | žveplova(VI) kislina (H₂SO₄) |
| VII | (VII) | klorova(VII) / perklorova kislina (HClO₄) |
Soli (samostalnik — anion + kovina)
Ime aniona je odvisno od oksidacijskega stanja nekovine (-it za nižje, -at za višje), pri kovini s spremenljivim oksidacijskim stanjem pa se doda še rimska številka.
| Oks. stanje | Zapis | Primer |
|---|---|---|
| nekisikova | -id | natrijev klorid (NaCl) |
| nižje (npr. III/IV) | -it | natrijev nitrit (NaNO₂), natrijev sulfit (Na₂SO₃) |
| višje (npr. V/VI) | -at | kalijev nitrat (KNO₃), bakrov(II) sulfat (CuSO₄) |
| VII | per-...-at | natrijev perklorat (NaClO₄), kalijev permanganat (KMnO₄) |
⚠ To je poenostavljen pregled — polna sistematična imena (npr. bakrov(II) sulfat) so v nekaterih učbenikih obvezna, običajna imena (permanganat, klorovodikova kislina) v drugih. Vedno preveri, katero različico zahteva tvoj učitelj.
Pogosta vprašanja
Kako se zapiše oksidacijsko stanje v slovenskem kemijskem imenu?
V nasprotju s češčino ali slovaščino, kjer oksidacijsko stanje izraža pripona pridevnika, se v slovenskem poimenovanju zapiše z rimsko številko v oklepaju za imenom elementa (npr. železov(III) oksid). Imena soli delno temeljijo na priponah aniona, pri kovinah s spremenljivim oksidacijskim stanjem pa se doda še rimska številka pri imenu kovine (npr. bakrov(II) sulfat).
Zakaj ima oksidacijsko stanje lahko osem različnih vrednosti?
Elementi v periodnem sistemu lahko dosežejo oksidacijska stanja od I do VIII (izjemoma tudi višja pri prehodnih kovinah) — rimska številka nedvoumno določa spojino brez potrebe po štetju elektronov.
Se zapis razlikuje pri oksidih, kislinah in solih?
Načelo je enako — rimska številka v oklepaju za imenom elementa — a se spreminja oblika besede: oksidi in hidroksidi so samostalniki (oksid, hidroksid), kisline so pridevniki (...ova kislina), soli pa imajo ime aniona, odvisno od oksidacijskega stanja, plus morebitno številko pri kovini.