Kemijsko poimenovanje
Izberi pravilno slovensko ime spojine — takoj vidiš, ali je odgovor pravilen.
Klasika iz kemije v osnovni in srednji šoli — anorgansko poimenovanje in zapis oksidacijskega stanja z rimsko številko. Naključne formule, takojšnja povratna informacija, sprotni rezultat.
Zapis oksidacijskega stanja
V slovenskem poimenovanju se oksidacijsko stanje elementa ne izraža s pripono (kot v češčini ali slovaščini), ampak z rimsko številko v oklepaju za imenom elementa. Številko izpustimo, kadar ima element le eno tipično oksidacijsko stanje:
| Oks. stanje | Zapis | Primer |
|---|---|---|
| I | brez številke (navadno) | natrijev oksid (Na2O) |
| II | (II) | železov(II) oksid (FeO) |
| III | (III) | železov(III) oksid (Fe2O3) |
| IV | (IV) | ogljikov(IV) oksid (CO2) |
| V | (V) | dušikov(V) oksid (N2O5) |
| VI | (VI) | žveplov(VI) oksid (SO3) |
| VII | (VII) | klorov(VII) oksid (Cl2O7) |
⚠ Nekatere spojine imajo dodatno pogosto uporabljeno običajno ime (npr. klorovodikova kislina namesto sistematičnega imena, kalijev permanganat namesto manganata(VII)) — obe obliki sta v šoli pogosto sprejemljivi, a ta stran uči sistematičnega zapisa.
Vrste spojin
Oksidi — spojina elementa s kisikom, splošna formula X₂Oᵧ. Kisik ima vedno oksidacijsko stanje −II.
Hidroksidi — vsebujejo skupino OH⁻ vezano na kovino, splošna formula M(OH)ₙ. Skupina OH ima oksidacijsko stanje −I.
Kisline — nekisikove imajo običajno ime ali pripono -ovodikova (HCl = klorovodikova kislina), kisikove imajo rimsko številko oksidacijskega stanja centralnega elementa v oklepaju (H2SO4 = žveplova(VI) kislina).
Soli — nastanejo iz kisline z zamenjavo vodika s kovino, ime izhaja iz aniona kisline (klorid, sulfat, karbonat, nitrat...).
Pogosta vprašanja
Kako deluje slovenski sistem poimenovanja glede na oksidacijsko stanje?
V slovenskem poimenovanju se oksidacijsko stanje elementa izrazi z rimsko številko v oklepaju za imenom elementa — npr. železov(II) oksid (FeO) v primerjavi z železovim(III) oksidom (Fe2O3). Številko pogosto izpustimo, kadar ima element le eno tipično oksidacijsko stanje (npr. natrijev oksid).
Kako prepoznam oksidacijsko stanje kisika in vodika?
Kisik ima v spojinah skoraj vedno oksidacijsko stanje −II, vodik +I (razen pri hidridih kovin, kjer je −I). Na tej podlagi in iz vsote oksidacijskih stanj, ki je enaka nič (za nevtralno molekulo), izračunamo oksidacijsko stanje preostalega elementa.
Kakšna je razlika med oksidom, hidroksidom in soljo?
Oksid je spojina elementa s kisikom (npr. CaO). Hidroksid vsebuje skupino OH− vezano na kovino (npr. Ca(OH)2). Sol nastane iz kisline z zamenjavo vodika s kovino (npr. CaCO3 je sol ogljikove kisline).
Kako nastane ime kisline?
Nekisikove kisline (npr. HCl) imajo običajno ime (klorovodikova kislina) ali sistematično s pripono -ovodikova. Kisikove kisline (npr. H2SO4) imajo v imenu rimsko številko oksidacijskega stanja centralnega elementa v oklepaju, npr. žveplova(VI) kislina.